Sreda, 11. november 2020
Na splošno so cene stanovanjskih nepremičnin, kljub velikemu dvomesečnemu upadu števila transakcij, še naprej rasle.
Njihova statistična rast sicer ni presenetljiva. Podobnemu pojavu smo bili priča tudi leta 2008, ko je bil po nastopu krize nepremičninskega trga upad števila transakcij še precej večji, cene pa so prav tako zrasle. V takih razmerah se namreč prodajajo le še »boljša« in že tako relativno dražja stanovanja, katerih cene pa se zaradi inercije trga še ne znižujejo.
Drugačna slika se kaže pri poslovnih nepremičninah. Tam je stanje pred pandemijo in po pandemiji precej enako, pri drugem valu je celo zaznati še večji upad za nakup ali najem poslovnih nepremičnin.
Nikakor ne smemo zanemariti dejstev, da so banke poslale v obtok velike količine denarja za reševanje posledic zdravstvene krize, da Slovenci hranimo na bankah skoraj 22 milijard evrov in da danes veliko razmišljamo o vrednosti denarja.
Donosi bančnih vlog so minimalni, vrednosti delnic so nepredvidljive, zato so naložbe v nepremičnine danes postale alternativa finančnim naložbam in klasičnim oblikam varčevanja.
Nakup nepremičnin torej postaja naložbena oblika plemenitenja premoženja posameznikov.